Diplomiral sem na filozofski fakulteti iz filozofije, nekako daleč od glasbe, po drugi strani pa tako blizu. S kitaro sem se prvič srečal že zgodaj.

V Predmestju sem se znašel skupaj z Andrejem, Gabrijelom in Janezom. Pričeli so muzicirati, imel sem nekaj svojih skladb, tako kot Andrej in na ta način se je začela ustvarjalna pot te pomembne slovenske skupine. Moja prva pesem za Predmestje je bila Nihče ne ve, nekaj kasneje Divja reka, najbolj pa se je uveljavila moja Oaza, ki je še danes verjetno  najbolj prepoznavna vokalna skladba Predmestja. Poleg nekaj skladb s petjem in esedilom smatram kot najpomembnejše delo tisto, ki sem ga v skupini posvetilo instrumentalnim skladbam. Večinoma sem skušal imeti čist zvok kitare, sem pa tja oplemeniten s kakšnim kvalitetnim efektom. Stremel sem za čim bolj čistim in natančnim igranjem. V Predmestju sem igral na Fender Stratocaster kitaro, imel ojačevalec Fender Vibrolux in nekaj takrat modernih efektov.

Po skupini Predmestje sem deloval v skupinah Black & White, pisal skladbe za Meto Močnik . in posnel veliko materiala za vrsto slovenskih glasbenikov in interpretov.

Sicer sem  precejšen del svojega življenja posvetil snemalnemu studiju Metro, ki sem ga osnovals skupaj z Iztokom Černetom in v njem deloval kot snemalec, mešalec zvoka in strokovnjak za izdelovanje masterjev. To me je okupiralo celih 29 let. Veliko let, in to počnem še danes, sem posvetil digitalnemu videu, audio post produkciji, avtoringu DVDejev in tehničnemu supportu za Steinberg, Aja, Apple FCP, Pro Tools, Ams Neve, Electronic design for pro audio.

Posnel sem dva albuma, oba s skupino predmestje: Brez besed in Danes, včeraj in …

Moj cilj je: nič več studijskega snemanja in stereo mešanja. Samo še snemanje žive glasbe v surround tehniki.

Zelo mi je všeč stavek, ki ga je izrekel znameniti Frank Zappa: “Govoriti o glasbi je kot plesati o arhitekturi.”